Genesis 9

9. Poglavje

1Nato blagoslovi Bog Noeta in sinove njegove ter jim reče: Rodovitni bodite in množite se ter napolnite zemljo. 2In strah do vas in trepet pred vami obhajaj vse živali na zemlji in vse ptice pod nebom; vse, karkoli se giblje na suhem, in vse ribe v morju so vam dane v pest. 3Vse, kar se giblje, kar je živega, bodi vam v živež; kakor zelena zelišča sem vam dal vse. 4Vendar mesa s krvjo njegovo, ki je duša njegova, ne jejte. 5Saj bom tudi zahteval zadostitev za kri vašo, duš vaših kri, od vsake živali jo bom zahteval in od človeka, od vsakega, kdor umori brata svojega, bom zahteval dušo človekovo. 6Kdor prelije kri človekovo, po človeku bodi prelita kri njegova; zakaj po svoji podobi je naredil Bog človeka. 7Vi torej bodite rodovitni in množite se, rodite obilo na zemlji in množite se po njej! 8In govori Bog Noetu in sinovom njegovim ž njim, rekoč: 9Glej, jaz ustanavljam z vami zavezo svojo in z vašim semenom, ki pride za vami, 10in z vsako živo stvarjo, ki je z vami, kar je ptic, živine in vseh zemeljskih živali z vami, z vsem, kar je izšlo iz ladje, in z vsemi zvermi na zemlji. 11Ustanavljam torej z vami zavezo svojo, in nikoli več ne bodi pokončano vse meso od vodá potopa, tudi ne bodi več potopa, da pogonobi zemljo. 12In reče Bog: To je znamenje zaveze, ki jo jaz narejam med seboj in vami in vsako živo stvarjo, ki je z vami, za neprenehljive rodove: 13mavro svojo sem razpel na oblačju, katera bodi v znamenje med menoj in zemljo. 14In zgodi se, ko z oblaki prevlečem zemljo in se prikaže mavra na oblačju, 15da se spomnim zaveze svoje, ki je med menoj in vami in vsako živo stvarjo od vsakršnega mesa: in ne bode več vodá v potop, v pokončanje vsega mesa. 16Kajti ko bode mavra na oblačju, se ozrem vanjo ter se spomnim večne zaveze med Bogom in vsako živo stvarjo od vsakršnega mesa, ki bode na zemlji. 17In reče Bog Noetu: To je znamenje zaveze, ki sem jo ustanovil med seboj in vsem mesom, ki biva na zemlji. 18In sinovi Noetovi, ki so izšli iz ladje, so bili: Sem in Ham in Jafet; Ham pa je oče Kanaanov. 19Ti trije so bili sinovi Noetovi, in od teh se je naselila vsa zemlja. 20In Noe je začel obdelovati zemljo, in zasadi vinograd; 21in ko pije od vina njegovega, se upijani ter se razodene sredi šatora svojega. 22Ham pa, oče Kanaanov, zagleda nagoto očeta svojega ter pove dvema bratoma svojima odzunaj. 23Sem pa vzame z Jafetom plašč njegov in ga zadeneta na rame svoje in nazaj obrnjena gresta ter pokrijeta ž njim očeta svojega nagoto; in obličje jima je bilo nazaj obrnjeno, da nista videla očeta svojega nagote. 24Ko pa se je prebudil Noe iz vina svojega, zve, kaj mu je bil storil njegov najmlajši sin, 25in reče: Proklet bodi Kanaan; hlapcev hlapec bodi bratom svojim! 26Še reče: Hvaljen Gospod, Bog Semov, in Kanaan mu bodi hlapec! 27Razširi naj Bog Jafeta, in naj prebiva v šatorih Semovih, in Kanaan mu bodi hlapec! 28Živel pa je Noe po potopu tristo petdeset let. 29In bilo je vseh dni Noetovih devetsto petdeset let, in je umrl.
Copyright information for SloChraska